V zadnjem času se zdi, da je kavni aparat na kapsule osvojil številne kuhinje in pisarne. Enostavna uporaba, hitra priprava in vedno enak okus so prepričali mnoge ljubitelje kave, da so zamenjali tradicionalne načine priprave.

Vprašanje še vedno obstaja: ali je kavni aparat na kapsule res izpodrinil klasično pripravo kave ali gre le še za eno fazo v razvoju kavne kulture? Tako je kavni aparat na kapsule postal sinonim za praktičnost, saj ga ponuja vrsta podjetij. Uporabnik preprosto vstavi kapsulo, pritisne gumb in v nekaj sekundah dobi skodelico kave – brez tehtanja, mletja ali ugibanja glede pravilnega razmerja. Prav ta preprostost je ključni razlog za njihovo priljubljenost, še posebej v hitrem tempu sodobnega življenja. Po drugi strani pa klasična priprava kave, bodisi z espresso aparatom, filtrirno metodo ali tradicionalno pripravo v džezvi, ponuja nekaj, česar kapsule težko nadomestijo. To sta nadzor in pristnost. Ljubitelji kave cenijo možnost izbire zrn, stopnje mletja in načina priprave. Kava tako postane ritual, ne le napitek. Ta vidik ostaja pomemben predvsem za tiste, ki v kavi iščejo nekaj več kot le kofein. Pomembno vprašanje je tudi kakovost. Čeprav kapsule zagotavljajo konsistenten okus, strokovnjaki pogosto poudarjajo, da sveže mleta kava ponuja bogatejši aromatični profil. Svežina je pri kavi ključnega pomena, saj se arome hitro izgubijo. Kapsule sicer poskušajo to ohraniti z zaprtim sistemom, a razlika je za poznavalce še vedno opazna. Okoljski vidik je še en dejavnik, ki vpliva na izbiro. Kapsule, ki jih uporablja kavni aparat na kapsule, so pogosto izdelane iz aluminija ali plastike ter predstavljajo dodatno obremenitev za okolje, če niso pravilno reciklirane. Klasična priprava kave ima v tem pogledu manjši odtis, kar vse bolj ozaveščeni potrošniki upoštevajo pri svojih odločitvah.
Kljub hitremu vzponu kapsul klasična priprava kave ni izginila. Prav nasprotno, v zadnjih letih opažamo porast zanimanja za specialno kavo, ročne metode priprave in delo baristov. To kaže, da se trg ne razvija v smeri izključevanja, temveč raznolikosti.