Slikovita in divja korita, najnižja vstopna točka v Triglavskem narodnem parku (180 m n.m.v.), so naravni spomenik, ki jih je ustvarila reka Tolminka. Dolga so približno 200 m, široka pa od 5 do 10 m.
 
Od parkirišča Tolminskih korit se lahko najprej spustite k sotočju mrzle Tolminke in kristalne Zadlaščice, nato pa se povzpnete do Hudičevega mostu, ki je zgrajen 60 m nad Tolminko. Pot lahko nadaljujete tudi do Zadlaška jama (Dantejeve jame). V ozkem delu korit Zadlaščice je zagozdena trikotna skala, ki je po značilni obliki dobila ime Medvedova glava.
 
Skozi korita je speljana krožna pot, na parkirišču pa je tudi okrepčevalnica.

Z avtomobilom se lahko pripeljete do parkirišča Tolminskih korit. Oddaljenost od Tolmina je 2 km.

URNIK

VSTOPNINA V TOLMINSKA KORITA

Turističnim agencijam nudimo dodatno prosto mesto (gratis) na vsakih 20 oseb.

• prebivalci vasi Zadlaz-Čadrg, Čadrg in Tolminske Ravne na poti skozi območje Tolminskih korit
• lastniki zemljišč, preko katerih potekajo turistične poti v Tolminskih koritih, ki so dane v upravljanje LTO Sotočje
• vsi obiskovalci, ki nadaljujejo pot mimo Zadlaške jame
• vsi obiskovalci, ki uporabljajo pot skozi Tolminska korita kot prehod v času zapor na cesti preko Hudičevega mostu
• vsi, ki prihajajo v korita po službeni dolžnosti in se ne ukvarjajo s turistično dejavnostjo (vodarji, gozdarji, TNP ...)

ZEMLJEVID

1. VSTOPNA TOČKA

Na vstopni točki obiskovalci kupijo vstopnice in dobijo informacije. Zelo dobrodošle so tudi pripombe, pohvalne in kritične, v knjigo pohval in pripomb.

2. TERMALNI IZVIR

V kratki vodoravni Jami pod Hudičevim mostom je termalni izvir s povprečno temperaturo med 18,8 in 20,8°C (temperatura Tolminke je od 5 do 9°C). Površinska voda pronica v globino, se tam zaradi geotermične energije segreje in se po razpokah ali zdrobljenih conah ob prelomih dviga nazaj na površje. V Sloveniji je kar nekaj takih izvirov, velika redkost pa so v Julijskih Alpah.

Jama je zaradi podora pod mostom, ki je zagradil in dvignil strugo Tolminke, danes nedostopna. Termalni izvir, ki se izliva v korita, je opazen ob nizkem vodostaju Tolminke.

3. in 9. HUDIČEV MOST

Hudičev most in cesto do vasi Zadlaz-Čadrg je leta 1907 zgradilo tolminsko županstvo. Cesto so zgradili domačini skupaj z delavci Bohinjske železnice na začetku prejšnjega stoletja. Pred tem je do vasi vodila le ozka steza čez mostiček na dnu korit. Sprva je bil most lesen, kasneje, v času italijanske oblasti, pa so ga zamenjali z železno konstrukcijo. Od takrat je ostalo tudi današnje ime Hudičev most, ki je v Sloveniji kar pogosto pri mostovih, ki vodijo čez ozke in nevarne globeli.

Naprej do vasi Čadrg je vodila le konjska steza. Leta 1966 so jo vaščani razširili za konjske vprege in avtomobile. Prvi avto (fičo) je prišel v vas 15. 11. 1966.

4. SOTOČJE TOLMINKE IN ZADLAŠČICE, NAJNIŽJA TOČKA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA

Z vrezovanjem Tolminke v apnenec so nastala divja korita z značilnimi prelomi, ki jih vidimo kot gladke navpične ploskve. Podobne vidimo v Julijskih Alpah le še v soteski Mlinarice v Trenti. Vzhodneje si je korita z globinsko erozijo izdolbla Zadlaščica. Ko se tesni obeh korit nekoliko razprejo, se reki združita. Zlitje obeh rek je še posebej zanimivo, saj je to edino sotočje v koritih na ozemlju Slovenije.

Sotočje, s približno nadmorsko višino 180 m, pa je tudi najnižja točka Triglavskega narodnega parka.

5. SOŠKA POSTRV V ZADLAŠČICI

Zadlaščica je rezervat soške postrvi. Obstoj soške postrvi je najbolj ogrozil vnos potočne postrvi. Naravne ovire v koritih Skakalc so onemogočile naselitev potočne postrvi po naravni poti, težka dostopnost pa ni dopuščala vlaganja, zato se je na tem območju ohranila soška postrv v svoji prvotni obliki. Ta riba naseljuje Zadlaščico do kmetije Skalnik in njenega pritoka Jelovšček.

Posebnost soške postrvi v Zadlaščici je velik marmorni vzorec, odsotnost rdečih pik pri odraslih ribah in poseben, arhaičen dedni zapis.

6. RASTLINSTVO V TOLMINSKIH KORITIH

Za globoka korita Tolminke in Zadlaščice je značilen preplet alpskega in submediteranskega, toplo- in hladnoljubnega, sušnega in vlagoljubnega rastlinstva in rastja.V koritih rastejo trije slovenski endemiti, ozkolistna preobjeda (Aconitum angustifolium), soška smiljka (Cerastium subtriflorum) in skalna jelenka (Athamanta turbith). Tu je pogosta in značilna endemična vrsta dela Karnijskih in Julijskih Alp in njihovega prigorja, kodrasta sivica (Tephroseris pseudocrispa).

V vlažnem skalovju prevladuje združba lipe in skalnega kamnokreča (Saxifrago petraeae-Tilietum platyphylli). Prepadni robovi so porasli z grmiščem malega jesena in črnega gabra (Fraxino orni-Ostryetum carpinifoliae). V sestojih obeh združb raste tisa (Taxus baccata), ena izmed zaščitenih vrst slovenske flore.

Posebnost so obsežne blazine mahov, ki poraščajo vlažne skale tik nad koriti. Zelo pogosti sta vrsti Thamnobryum alopecurum in Plagiomnium undulatum. 

7. MEDVEDOVA GLAVA IN SKAKALCE

Medvedova glava je ime naravnega mostu – velike skale, ki se je kdo ve kdaj zagozdila med stene kanjona Zadlaščice. Zaradi izrazite vlage in toplejšega mediteranskega podnebja skozi vse leto je rastje v soteski precej bujno. Skala, poraščena z mahovi, je tako že davno burila domišljijo z videzom poraščene medvedove glave. Ker voda Zadlaščice dobesedno skaklja iz tolmuna v tolmun in se v slikovitih slapičih preliva skozi sotesko, so domačini ta del korit poimenovali Skakalce.

8. ZADLAŠKA (DANTEJEVA) JAMA

Zadlaška jama, imenovana po vasi Zadlaz, je ena od mnogih jam, po katerih so se odtekale vode soškega ledenika. Jamski splet je dolg 1140 m, globok 41 m, v jami pa so tudi tri dvorane. Pripoveduje se, da je začetek 14. stoletja patriarh Pagano della Torre v Tolminu gostil pesnika Danteja Alighierija. Takrat naj bi obiskal jamo in v divjem okolju našel navdih za Pekel v pesnitvi Božanska komedija. Po pesniku je jama dobila tudi svoje drugo ime. Leta 1922 so jo prvi raziskali in izrisali člani planinskega kluba Krpelj ter jo kasneje tudi prilagodili obisku - vklesali stopnice in poglobili rove. Dokončno jo je raziskala in izrisala Jamarska sekcija PD Tolmin leta 1977.

V jami najdemo dve vrsti jamskih hroščev (Anophtalmus ravasnii sontiacus; Muller 1935 ter Anophtalmus Tolminensis; Muller 1922, Pretnar 1970), v njej pa prezimuje tudi netopir mali podkovnjak (Rhindolophus hipposideros).

Zadlaška jama sodi med zahtevne turistične jame, zato je za obisk potrebno spremstvo jamarskega vodnika in primerna pohodniška oprema.

Narodni park je bil ustanovljen tudi zato, da naravne lepote, ki jih občudujemo, pomagamo ohraniti tudi za generacije, ki pridejo za nami. Vse obiskovalce zato prosimo, da spoštujejo osnovna pravila, ki veljajo tako v Tolminskih koritih kot na celotnem območju Triglavskega narodnega parka:

• Pri obisku v Triglavskem narodnem parku spoštujmo navade in način življenja ljudi, ki tu živijo.
• Občudujmo rastline, a jih ne trgajmo.
• Ne bodimo glasni, da ne bomo vznemirjali živali.
• Za seboj ne puščajmo odpadkov.
• Pse vodimo na vrvici.
• Parkovne poti so namenjene pohodnikom, vožnja s kolesi po njih ni dovoljena.
• Na poti sledimo oznakam na stebričkih.
• Vozila puščajmo na označenih mestih ali tik ob cesti.

OPOZORILO

Poti na območju Tolminskih korit niso dolge, so pa strme, mestoma izpostavljene in zahtevne. Niso primerne za majhne otroke in za obiskovalce, ki se morajo izogibati telesnim naporom. Primerna pohodniška obutev je obvezna.

PRILOGA

Sporočilo za javnost (Adobe Reader pdf format)